Dolga roka Udbe | MLADINA. Vladimir Dapčević& ldquo; Prve informacije o tem primeru so se pojavile ob koncu osemdesetih let, najprej v slovenski Mladini.& rdquo; Tako je te dni beograjska Politika opisala konec dolge in krvave zgodbe o ugrabitvi informbirojevca Vladimirja Dapčevića, ki je v Srbiji sedaj doživela epilog z ekshumacijo trupel Đoke Stojanovića in Aleksandra Opojevića, tajno pokopanih žrtev ugrabitve, ki sta jo skupaj izpeljali nekdanja jugoslovanska Služba državne varnosti (SDV) in romunska tajna služba DIE. Ekshumacijo je po trinajst let trajajočem postopku odredilo srbsko pravosodje. Trupli obeh spremljevalcev Vladimirja Dapčevića, ki so ju doslej vodili kot & ldquo; pogrešana& rdquo; , so našli na pokopališču v Zrenjaninu. Pokopana sta bila v plastičnih vrečah pod potjo, ki vodi med grobovi. To je samo eden od številnih primerov nepojasnjenih zločinov in podedovanih posledic & ldquo; državnega terorizma& rdquo; , kot smo ta dejanja opisali že pred trinajstimi leti. Vladimir Dapčević, brat znanega partizanskega komandanta Peka, je bil ugrabljen sredi noči 8. Dorobanti v Bukarešti, nato pa tajno prepeljan v Jugoslavijo, kjer je bil zaradi & ldquo; sovražne dejavnosti& rdquo; na za javnost zaprtem političnem procesu obsojen na smrt oziroma nato na dvajset let zapora. Odsedel jih je trinajst. Le nekaj dni po izpustitvi na svobodo je v svojem bruseljskem stanovanju za Mladino potrdil zgodbo o ugrabitvi, ki nam jo je bil v Beogradu povedal brat pokojnega Đoke Stojanovića. Zgodba, ki se je na straneh Mladine začela pred trinajstimi leti, tudi tokrat vodi nazaj v Slovenijo. Sorodniki žrtev na čelu z beograjskim odvetnikom Nikolo Barovićem zahtevajo pregon vseh, ki so bili v zločinsko akcijo vpleteni. Janez Zemljarič (1928) je bil eden izmed najpomembnejših slovenskih politikov. V letih od 1973 do 1978 je vodil Službo državne varnosti (SDV) – t. i. Tralala 13:26 07.junij 2017. Z zabitimi janšisti so težave že od osamosvojitve. Celo streljajo ljudi v glavo na parkiriščih, švercajo. HOME Secretary Jack Straw yesterday vowed that all those involved in the Stansted hijack drama would either be jailed or sent home. Palčki niso le kič in izraz slabega okusa – so začaranost s pravljičnim otroškim svetom, simbol sreče in brezskrbnosti v podivjanem tempu življenja. Splošna knjižnica Slovenske Konjice Mestni trg 4 3210 Slovenske Konjice. Telefonske številke Tajništvo: 03 758 04 37 Knjižnica: 03 758 04 33 TIC: 03 759 31 10. The crew of a Danish cargo ship is hijacked by Somali pirates who proceed to engage in escalating negotiations with authorities in Copenhagen. Eden izmed njih pa naj bi bil tudi nekdanji načelnik zvezne SDV in kasnejši direktor Papirnice Videm Silvo Gorenc. Njegovo sodelovanje v akciji ugrabitve Vladimirja Dapčevića je v knjigi Rdeči horizonti že konec leta 1. DIE (Departamentul de Informatii Externe) general Ion Mihai Pacepa, ki je leta 1. ZDA. Krvava ugrabitev Zgodba naj bi se bila po opisu generala Pacepe pričela že nekaj let pred ugrabitvijo v Romuniji. Na Brionih naj bi se bila Tito in romunski diktator Ceausescu v navzočnosti generala Pacepe, pa tudi Luke Banovića, Silva Gorenca in še nekaterih funkcionarjev jugoslovanske obveščevalne službe dogovarjala o sodelovanju varnostnih služb obeh držav in tudi o ugrabitvi Vlada Dapčevića. Tega je Tito želel odstraniti zato, ker se je bal atentata, ki naj bi ga bil Dapčević pripravljal nanj. Toda Dapčevića je bilo v Belgiji, kjer je živel s soprogo, zelo težko ugrabiti. Zato vas prosim, tovariš Ceausescu, da ga zvabite v Romunijo, ga na skrivaj aretirate in nato izročite nam. Luka Banović in Silvo Gorenc pa sta pripravljena in sposobna za vas in po vaši izbiri ubiti kogarkoli na Zahodu. Vam za to niti s prstom ne bi bilo treba migniti,& rdquo; je po Pacepovem pričevanju dejal med tem pogovorom Tito. Pacepa trdi, da se obeh omenjenih funkcionarjev jugoslovanske SDV dobro spominja: & ldquo; Na moji desni je sedel Luka Banović, na moji levi pa Silvo Gorenc.& rdquo; Ceausescu naj bi bil sprejel dogovor, čeprav ni želel v to neposredno vpletati svoje obveščevalne službe. Pretresena. Kako nepotrebna smrt. Zbogom, Gašper Tič. — Alenka Kesar (@AlenkaKesar) 18 June 2017. Čakmau, kaj to berem? WTF??? Gašper Tič? Glavni povod za trenutne spopade je bila ugrabitev treh izraelskih najstnikov 12. junija 2014. Izraelske sile so med iskanjem aretirale vsaj 350 Palestincev in. Potovanja na zgoraj navedena območja so povezana z visokim tveganjem, saj obstaja velika verjetnost napadov, oboroženih spopadov, ugrabitev in/ali nasilne. Kidnap (2017) on IMDb: Movies, TV, Celebs, and more. LATEST HEADLINES 'Kingsman' and 'LEGO Ninjago' Ready to Add to September's Record Pace. Vaša obveščevalna služba naj zvabi Dapčevića v Romunijo, od tam pa naj ga na skrivaj odpelje v Beograd. Delal se bom, kot da nisem videl ničesar. Toda mi se Dapčevića ne bomo niti dotaknili,& rdquo; je dejal Ceausescu. Tito je, zadovoljen s tem odgovorom, odvrnil, da se bodo s podrobnostmi ukvarjali & ldquo; naši fantje& rdquo; , in ob tem pokazal na Luko Banovića, Silva Gorenca in generala Pacepo, potem pa za vse naročil konjak. V nadaljevanju knjige Pacepa opisuje, kako je 3. Draško Jurišić, eden od namestnikov jugoslovanskega zveznega sekretarja za notranje zadeve, skupaj s Silvom Gorencem in z osebjem ter s štirimi mercedesi prispel v Bukarešto. Titova ustna poslanica, ki so jo prenesli, in njegova prošnja nista zadoščali, da bi se Ceausescu omehčal in dovolil akcijo svoje službe. Titovem osebnem pogovoru s Ceausescujem in po tem, ko mu je dal častno besedo, da bodo Jugoslovani molčali o romunski pomoči, je Ceausescu ukazal, naj ugrabitev opravi protiteroristični oddelek DIE. Po njegovem ukazu je morala protiteroristična enota udariti & ldquo; na slepo& rdquo; proti dvema & ldquo; srbskima teroristoma& rdquo; , in to tako, da med akcijo niso smeli spregovoriti niti besede v romunščini, da bi kasneje omogočili razširjanje dezinformacij, s katerimi bi akcijo pripisali jugoslovanskim tajnim službam. Primeren trenutek za & ldquo; akcijo& rdquo; se je ponudil, ko se je Dapčević skupaj z Đoko Stojanovićem, & ldquo; levim& rdquo; političnim emigrantom, ki je v Parizu postal celo eden od sekretarjev Komunistične partije Francije, odpravil v Bukarešto k prijatelju Aleksandru Opojeviću. Tudi Opojević, nekdanji polkovnik jugoslovanskega letalstva in poveljnik letališča Beograd, je bil prav tako kot Dapčević razočaran nad politiko Titove vlade in je zato pred nevarnostjo Golega otoka zbežal v Romunijo z vojaškim letalom. V Romuniji je postal direktor vseh filmskih podjetij. Goste je pričakal skupaj z romunskim državljanom Štefanom Markuševim. Z jugoslovanske strani naj bi bila akcijo vodila Silvo Gorenc in Draško Jurišić, ki je danes upokojenec in živi v Splitu. Kako je potekala ugrabitev, pa se je dobro spominjal zdaj že pokojni Vladimir Dapčević. Mladino. Tudi pri recepciji ni bilo vse, kot bi moralo biti, ker niso našli ključa sobe, zato so Dapčeviću in njegovim spremljevalcem dali univerzalnega. Medtem sta se Aleksandar Opojević in Đoko Stojanović že odpeljala z dvigalom. Dapčević je nato stopil v dvigalo in se odpeljal do trinajstega nadstropja. Pred njegovo sobo so ga na mračnem hodniku naskočili neznanci in mu ob napadu polomili sedem reber. Ko je padal na tla, je poleg sebe slišal hropenje človeka, oblitega s krvjo. Dapčević se je spet zavedel šele v avtu, kjer se je prebudil z zvezanimi rokami. Odpeljali so ga v neko oddaljeno vilo, kjer ga je pregledal zdravnik, mu dal injekcijo in ga omamil z gazo, namočeno v tekočino. Romuni so vse tri ugrabljene jugoslovanski tajni službi izročili v bazi Securitate Baneasa. Romunski zdravnik, glavni zdravnik DIE polkovnik Marcel Popesku, naj bi bil kasneje povedal, da je Stojanoviću dajal transfuzijo, da pa je ta v beograjskem zaporu umrl zaradi pomanjkanja zdravniške nege. Dapčević se je prebudil šele na ozemlju Jugoslavije, v zaporniški bolnišnici. Na za javnost zaprtem sojenju je bil Dapčević, takrat že belgijski državljan, obsojen na smrt, kazen pa so mu takoj znižali na dvajset let strogega zapora. Medijem je bilo sporočeno, da je bil Dapčević prijet & ldquo; na jugoslovanskem ozemlju& rdquo; , romunski obveščevalci pa so po Bukarešti razširjali vest, da so ga ugrabili & ldquo; jugoslovanski kanuisti& rdquo; , ki naj bi bili prav tedaj v istem hotelu, in da sta oba njegova & ldquo; izginula& rdquo; spremljevalca z letalom odpotovala iz države. Dapčevićeva prijatelja Đoka Stojanović in Aleksandar Opojević sta bila od tistega trenutka pogrešana. Oba sta umrla zaradi hudih poškodb in udarcev, ki sta jih dobila med ugrabitvijo. General Pacepa v spominih opisuje, da so vse tri ugrabljene romunski agenti prepeljali do postojanke Securitate, kjer jih je čakala skupina jugoslovanskih agentov, ti pa so z ugrabljenimi prestopili državno mejo. Jugoslovanski državni organi so kljub temu na vsa vprašanja prizadetih družin likvidiranih odgovarjali z molkom. Zvezno jugoslovansko pravosodno ministrstvo pa je kljub pritiskom francoskih in belgijskih organov trdilo, da o tem primeru jugoslovanski organi & ldquo; nimajo nikakršnih informacij& rdquo. Za Vladimirja Dapčevića je neuradno posredoval predsednik Giscard d'Estaing. Poslanec Jože Šušmelj, odgovoren za nadzor tedanje zvezne SDV, je celo zatrjeval, da & ldquo; moramo naši varnostni službi zaupati& rdquo; , in navajal uradni odgovor jugoslovanske tajne policije, ki o tem primeru & ldquo; ni vedela nič& rdquo. Jovan Barović, eden najboljših odvetnikov v nekdanji Jugoslaviji, je obrambo Vladimirja Dapčevića po vsej verjetnosti plačal z življenjem. Dva dni po tem, ko ga je prvič obiskal Ivan Stojanović, brat pokojnega Đoke Stojanovića, je Jovan Barović leta 1. Da ugrabitev ni izmišljena, je s svojim nenavadnim & ldquo; zanikanjem& rdquo; maja 1. Stane Dolanc: & ldquo; O tem, kako je bilo, je avtentično pisal general Pacepa, bivši šef romunske varnostne službe. Pacepa v svoji knjigi lepo pravi, da so ga Romuni izročili nam in da ni šlo za nobeno ugrabitev.& rdquo; Točnost Pacepovih navedb je kasneje potrdil še romunski general in visoki uslužbenec Securitate Nicolae Doicaru, ki pa je tri dni po pričevanju, v katerem je potrdil Pacepove navedbe, umrl v "nesreči". V Mladini objavljena zgodba, s katero je bila javnost prvič seznanjena z zločini državnih varnostnih služb, je sprožila pomemben odziv. Brat ubitega Đoke Stojanovića je kmalu dobil anonimno pismo, v katerem je bil natančno opisan kraj, kjer naj bi bili pokopani obe žrtvi ugrabitve. V tem pismu je bila z velikimi tiskanimi črkami zapisana najpomembnejša informacija, na podlagi katere so srbski preiskovalci te dni našli trupli obeh žrtev. Ali ga je napisal kateri od nekdanjih agentov SDV ali kak naključni opazovalec tajnega pogreba, ni znano. Ve se le, da sta bili trupli najprej odvrženi na polju v bližini vasi Begejci, da so ju našli kmetje in da so ju pokopali v tajnosti, kot neznani osebi. Po trinajstih letih zavlačevanja je okrožni preiskovalni sodnik te dni vendarle dovolil ekshumacijo trupel. Z identifikacijo, ki jo je opravil Inštitut za sodno medicino v Novem Sadu, ni bilo težav. V & ldquo; grobu& rdquo; , čez katerega so sedemindvajset let korakali nič hudega sluteči obiskovalci pokopališča, sta res ležali trupli Đoke Stojanovića in Aleksandra Opojevića.
0 Comments
Leave a Reply. |
AuthorWrite something about yourself. No need to be fancy, just an overview. Archives
November 2017
Categories |